Informativni prispevki

VEČ ...|21. 1. 2025
Z arheologinjo in strokovnjakinjo za dediščino doktorico Vereno Perko o grožnji, ki jo predstavlja projekt gradnje garaž

Ljubljanska mestna občina se je resno angažirala za projekt, ki bi pod osrednjo ljubljansko tržnico umestil garažo. Zdaj je v promocijsko kampanjo umestila besedilo, ki napeljuje k temu, da se bori proti zavrženi hrani in da bo zato postavila sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil. V civilni iniciativi »Tržnice ne damo« poudarjajo, da take hladilnice niso potrebne, saj prodajalci sadje in zelenjavo po končanem tržnem dnevu odpeljejo nazaj domov za svojo uporabo ali za živino. Že zdaj imajo stroške z najemom prostora, tržnih klopi, če ne pospravijo vsega ali če ne pridejo in odidejo pravočasno, po novem bi morali plačevati še za hladilnice. »Hladilniki niso opravičilo, da se izkoplje gradbena jama,« so jasni v omenjeni civilni iniciativi. Garaže se lahko zgradijo v grajskem hribu, dodajajo, na ta način ne bi poškodovali dediščine. Da je gradnja pod ljubljansko tržnico ob ljubljanski stolnici in Plečnikovih arkadah nedopustna, ocenjuje tudi arheologinja in strokovnjakinja za dediščino doktorica Verena Perko. Opozarja, da pravico javnosti do uživanja dediščine ščiti tudi več evropskih konvencij. Prav tako je treba spomniti na dejstvo, da so pod površino Vodnikovega trga dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih 280 članov aristokratskih družin.

Z arheologinjo in strokovnjakinjo za dediščino doktorico Vereno Perko o grožnji, ki jo predstavlja projekt gradnje garaž

Ljubljanska mestna občina se je resno angažirala za projekt, ki bi pod osrednjo ljubljansko tržnico umestil garažo. Zdaj je v promocijsko kampanjo umestila besedilo, ki napeljuje k temu, da se bori proti zavrženi hrani in da bo zato postavila sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil. V civilni iniciativi »Tržnice ne damo« poudarjajo, da take hladilnice niso potrebne, saj prodajalci sadje in zelenjavo po končanem tržnem dnevu odpeljejo nazaj domov za svojo uporabo ali za živino. Že zdaj imajo stroške z najemom prostora, tržnih klopi, če ne pospravijo vsega ali če ne pridejo in odidejo pravočasno, po novem bi morali plačevati še za hladilnice. »Hladilniki niso opravičilo, da se izkoplje gradbena jama,« so jasni v omenjeni civilni iniciativi. Garaže se lahko zgradijo v grajskem hribu, dodajajo, na ta način ne bi poškodovali dediščine. Da je gradnja pod ljubljansko tržnico ob ljubljanski stolnici in Plečnikovih arkadah nedopustna, ocenjuje tudi arheologinja in strokovnjakinja za dediščino doktorica Verena Perko. Opozarja, da pravico javnosti do uživanja dediščine ščiti tudi več evropskih konvencij. Prav tako je treba spomniti na dejstvo, da so pod površino Vodnikovega trga dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih 280 članov aristokratskih družin.

infotržnicakomentarkulturapogovorverena perko

Informativni prispevki

Z arheologinjo in strokovnjakinjo za dediščino doktorico Vereno Perko o grožnji, ki jo predstavlja projekt gradnje garaž

Ljubljanska mestna občina se je resno angažirala za projekt, ki bi pod osrednjo ljubljansko tržnico umestil garažo. Zdaj je v promocijsko kampanjo umestila besedilo, ki napeljuje k temu, da se bori proti zavrženi hrani in da bo zato postavila sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil. V civilni iniciativi »Tržnice ne damo« poudarjajo, da take hladilnice niso potrebne, saj prodajalci sadje in zelenjavo po končanem tržnem dnevu odpeljejo nazaj domov za svojo uporabo ali za živino. Že zdaj imajo stroške z najemom prostora, tržnih klopi, če ne pospravijo vsega ali če ne pridejo in odidejo pravočasno, po novem bi morali plačevati še za hladilnice. »Hladilniki niso opravičilo, da se izkoplje gradbena jama,« so jasni v omenjeni civilni iniciativi. Garaže se lahko zgradijo v grajskem hribu, dodajajo, na ta način ne bi poškodovali dediščine. Da je gradnja pod ljubljansko tržnico ob ljubljanski stolnici in Plečnikovih arkadah nedopustna, ocenjuje tudi arheologinja in strokovnjakinja za dediščino doktorica Verena Perko. Opozarja, da pravico javnosti do uživanja dediščine ščiti tudi več evropskih konvencij. Prav tako je treba spomniti na dejstvo, da so pod površino Vodnikovega trga dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih 280 članov aristokratskih družin.

VEČ ...|21. 1. 2025
Z arheologinjo in strokovnjakinjo za dediščino doktorico Vereno Perko o grožnji, ki jo predstavlja projekt gradnje garaž

Ljubljanska mestna občina se je resno angažirala za projekt, ki bi pod osrednjo ljubljansko tržnico umestil garažo. Zdaj je v promocijsko kampanjo umestila besedilo, ki napeljuje k temu, da se bori proti zavrženi hrani in da bo zato postavila sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil. V civilni iniciativi »Tržnice ne damo« poudarjajo, da take hladilnice niso potrebne, saj prodajalci sadje in zelenjavo po končanem tržnem dnevu odpeljejo nazaj domov za svojo uporabo ali za živino. Že zdaj imajo stroške z najemom prostora, tržnih klopi, če ne pospravijo vsega ali če ne pridejo in odidejo pravočasno, po novem bi morali plačevati še za hladilnice. »Hladilniki niso opravičilo, da se izkoplje gradbena jama,« so jasni v omenjeni civilni iniciativi. Garaže se lahko zgradijo v grajskem hribu, dodajajo, na ta način ne bi poškodovali dediščine. Da je gradnja pod ljubljansko tržnico ob ljubljanski stolnici in Plečnikovih arkadah nedopustna, ocenjuje tudi arheologinja in strokovnjakinja za dediščino doktorica Verena Perko. Opozarja, da pravico javnosti do uživanja dediščine ščiti tudi več evropskih konvencij. Prav tako je treba spomniti na dejstvo, da so pod površino Vodnikovega trga dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih 280 članov aristokratskih družin.

Radio Ognjišče

infotržnicakomentarkulturapogovorverena perko

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 8. 2022
Razstava Ženske zgodbe je na ogled v pokrajinskem muzeju v Kopru

Razstava Ženske zgodbe je na ogled v pokrajinskem muzeju v Kopru

kulturaŽenske zgodbeVerena Perko

Kulturni utrinki

Razstava Ženske zgodbe je na ogled v pokrajinskem muzeju v Kopru
VEČ ...|2. 8. 2022
Razstava Ženske zgodbe je na ogled v pokrajinskem muzeju v Kopru

Jože Bartolj

kulturaŽenske zgodbeVerena Perko

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|26. 8. 2025
Tone Gorjup: Pred vročo politično jesenjo

Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot je pred meseci dejal premier Golob. A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. In še nekaj o zdravstvu, zastojih na cesti, popoplavni obnovi, reševanju Palestinskega vprašanja ...

Tone Gorjup: Pred vročo politično jesenjo

Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot je pred meseci dejal premier Golob. A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. In še nekaj o zdravstvu, zastojih na cesti, popoplavni obnovi, reševanju Palestinskega vprašanja ...

Tone Gorjup

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 8. 2025
Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi? 

Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi? 

Radio Ognjišče

politikaBranko Cestnik

Pogovor o

VEČ ...|27. 8. 2025
O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 8. 2025
Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 8. 2025
Jormak v Pliberku

Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.

Jormak v Pliberku

Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pojdite in učite

VEČ ...|31. 8. 2025
Karitas in akcija Srce Afrike

Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.

Karitas in akcija Srce Afrike

Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.

Jure Sešek

duhovnostmisijonkaritassrce afrikejana lampe

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|31. 8. 2025
Ponovitev

V tokratni oddaji smo se ozrli tudi 60 let nazaj, toliko namreč mineva od ustanovitve Gibanja Pot, tednov duhovnosti, katerih pobudnik je duhovnik Vinko Kobal. O poslanstvu gibanja je spregovoril duhovnik Tomaž Kodrič. V župniji Kokrica pa so postavili zanimivo misijonsko knjigobežnico, ki skrbi za duhovno in kulturno vsebino faranov in krajanov.

Ponovitev

V tokratni oddaji smo se ozrli tudi 60 let nazaj, toliko namreč mineva od ustanovitve Gibanja Pot, tednov duhovnosti, katerih pobudnik je duhovnik Vinko Kobal. O poslanstvu gibanja je spregovoril duhovnik Tomaž Kodrič. V župniji Kokrica pa so postavili zanimivo misijonsko knjigobežnico, ki skrbi za duhovno in kulturno vsebino faranov in krajanov.

Rok Mihevc

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 8. 2025
Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spominjamo se

VEČ ...|31. 8. 2025
Spominjamo se dne 31. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 31. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče